Ne maram girland

in kupov mandarin in plastičnih okraskov. Ne maram plastičnih smrečic, ki jih že okrašene vzameš iz kleti in obrišeš prah. Ko se vidiš za celo leto nazaj in poizkušaš na hitro še malo nadoknaditi primanjkljaj ljubezni, veselja in sreče in ko daruješ ubogim, da bi se sam počutil bolje. Ta čas te primora do narejenih nasmehov in mask popolnosti in lepote in sreče. Še posebej če se nikakor ne počutiš tako, te lahko ta čas le še bolj spravi v stisko. Ko vidiš kontrast med svojo notranjostjo in smehljanjem in zaljubljenim parčkom. In vem. Ni vse tako veselo in praznično, kot izgleda. Tudi pri drugih ne, vem.

Zakaj se moramo pretvarjati?

Imam pa rada zimo. Še posebej ta mi je všeč, ker ni premrzla. Všeč so mi oblaki. Niso žalostni. Všeč mi je, ker sem sama in ker to ni narobe. Lahko sem, kar hočem in je to ok. Nebo takrat ustreza mojemu počutju: je stabilno in ni intenzivno. Pravzaprav ni nič posebnega. In še vedno sem sama sebi dovolj dobra. Ni mi treba izpolnjevati zahtev po sreči in dobrodelnosti. Ni mi treba izdelovati maske živahnosti in lepote. Počutim se svobodno. Pomirjena sem sama s sabo.

Popolnost je naporna ravno zato, ker je ne moremo doseči. Če stremiš h popolnosti, se ne veseliš nobenega uspeha. Uspeh bi bil samo vse, v nasprotnem primeru je tvoj trud vreden prazen nič. Božič mi vedno bolj pomeni le kriterije. Ker jih letos ne bom izpolnila, si ne želim božiča.

Želim si kuhano vino in dišečo svečo: zvečer se bom zavila v odejo, uživala v vonju cimeta in klinčkov in brala najljubšo knjigo.