Da najdem svoje nebo

Ko sonce sije izza oblakov
kje in kdo sem, več ne vem,
kar ne štejem več korakov
nimam pojma, kam sploh grem.

Želim si ptic, oblakov, ceste,
ki čez polje vije se
in cvetlice, sebi zveste
naj rastejo čez travnike.

Oblak - svoboda, cesta - pot
in ptice mir predstavljajo
me milo rože vzpodbudijo
in me opogumljajo.

Rada bi, da mi nebo
objema glavo in telo
hočem, da ko ven ne smem
prikrade se mi v posteljo.

In čaka me, dokler še spim,
pozdravi me, ko se zbudim,
pomaga moč, pogum iskat,
da sama najdem pot do vrat.



...fotografije pridejo pa kasneje.