In tišina je bila in je trajala,
dokler nisi ti pogledal vstran
in se nasmehnil.
Pok, se razpočil je milni mehurček,
v katerem sva lebdela midva
in padla sva v vrtinec sonca in smeha.
S tabo je lepo, smejeva se z roko v roki
dež je čudovit, če premoči te v dvoje.
Včasih rada bi objela cel svet,
ampak kakšen dan je komaj za živet.
In ko od nemoči bežim in vpijem,
naj se v tvojem objemu končno odpočijem.
...in padla sva v vrtinec sonca in smeha.