Zakaj
Boga ne povabim po svojih poteh?
-Ker pač ne zaupam mu, ko sem na tleh.
Ko jočem, od njega je slišati zeh
in nič, kar mu dam, ne ostane v dlaneh.
Prijatelj je, vem, ker tud' jaz nisem stroj,
a ni mi všeč ta njegov tihi pokoj,
ker če je popoln, bi slišal moj boj
opazil, da moj nima smisla obstoj.
Pristanejo pisma vsa Bogu v smeteh,
počasi popušča mi upanja meh
tišina njegova me spravlja v smeh
ni več za pravico mi, ne več za greh.
1 komentar:
Super, Veronika!
Objavite komentar