Ko pristanem na strehi,
vstopim najprej v dedkovo nadstropje,
polno babičinih besed
in
potem v babičino nadstropje,
polno dedkove tišine.
Pod njima je mračno pritličje,
ki se upira nemirnim silam,
skozi okna in vrata pa se usuva
svetli slap spominov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar