ponedeljek, 14. oktober 2013

Ena ni nobena? Ne. Ena ostane ena.

Matematika. Števila... Nič - nič ničemur ne prišteje, ničesar ničemur ne odšteje. A karkoli množi, postane nič - deliti pa se z nič sploh ne da. Tak je tudi odnos...
Po drugi strani pa je karkoli na potenco nič... vedno ena.

Ena pa ostane, kar je: 1x1=1, 1:1=1. 1 na kvadrat je ena, prav tako in še celo ena na nič--je ena.
Po množenju in deljenju z ena deljenci ostanejo, kar so: 36x1=36, 148:1=148.
Še celo minus ena postane pozitivna, če jo dovoljkrat množimo s samo sabo.

Želim si, da bi bili v ljubezni številke ENA. Da bi vsak človek postavil prave stvari na prvo mesto.
Da te z množenjem ne bi želel spremeniti v nekaj novega, da bi bilo z njim veselje deliti. Navsezadnje je ena število, ki lahko deli prav vsa ostala in jih pri tem ne spremeni.

Ne bodimo ničle - ne spreminjajmo nečesa v nič in se (kot 1) trudimo deliti vsakega ali z vsakim.

Tako kot je vsak (lahko) eden in vedno isti - je tudi v glasbi č1 (čista prima) sozvočje enega in istega tona.
Bodimo in trudimo se biti ŠTEVILKA ENA v množenju in deljenju, prištejmo LE EN nasmeh na lica objokanemu obrazu, lahko poskusimo razumeti nasprotnika in celo z njim BITI ENO.

Konec koncev je naše življenje, naša priložnost - ENO SAMO.