na moji postaji,
ko čakam očeta,
da pride po mè.
In luč že pojenja
in senca se veča
objema, dosega
me, sonce pa gre.
No daj, oče, pridi,
obišči, odpelji
me preden mi senca
doseže srce!
Preden mi sonce
dokončno se skrije
in luč in svetloba
gre spat za gorè.
Ni komentarjev:
Objavite komentar