Dragi Maj,

moje sonce. Moj maj.

Da si me imel rad. To ti rada verjamem. Vendar tu nekaj ne štima: kaj sem ti pa jaz dala?
Tudi po pogovoru s tabo ne razumem: kaj je ta odnos tebi sploh prinesel? Bolj imam občutek, da si se trudil vztrajati, da bi to pomagalo meni in morda čakal na boljše čase.
In cenim to. Res cenim.

Ampak zakaj si vztrajal?

Odgovor iščem v veri: da si upal, da bom s časom le začela verjeti, da sem tega vredna. Ampak še vedno ne razumem - vedno si vztrajal! 
Ampak zakaj si vztrajal? 
Tudi ko je bilo nekaj hudo narobe in se o tem nisem hotela pogovarjati. Pa takrat, ko si ugotovil, da sem v bolnišnici - in to zvedel od drugih. In takrat, ko je bilo namesto odkritega pogovora vse drugo. Ko nekaj mesecev ni od mene prišla niti beseda.
Predstavljam si, da tudi takrat, ko nisi videl smisla, ampak verjel v najboljše.
Vedno si se postavil zame. Poskrbel zame. Me varoval.
Kaj sem ti pa jaz dala?

Ne samo maja, celo leto se v odnosih bolj ali manj vse vrti okoli mene. In to mi je bilo včasih všeč, zdaj mi pa ni več! Nočem tega - pa ne vem, kako naj naredim drugače! Trudim se. Se opazujem. Mi gre že boljše.
Včasih se mi odnosi niso zdeli enakovredni (=da samo jaz delam prve korake - zato sem jih nehala!), ker sem to vrednost skoncentrirala na vsako stvar posebej: če te jaz pokličem 3x, me moraš ti poklicati 3x. Torej zakaj ne pokličeš? Zato sem kar naenkrat spustila vse iz rok in pustila, da se ljudje ukvarjajo z mano. NISEM jih imela rada.

Gledala sem preozko.
Če je torej moj del odnosa, da te kličem, je tvoj sigurno kje drugje. Mogoče mi pa ti pišeš več sms-jev.
Ampak v najinem odnosu ne vidim tega, Maj. Nikoli nisem veliko dajala. Ne klicev ne smsjev.

Če potegnem črto, je zaključek za moj del odnosa še vedno - moram se naučiti imeti rada. Ne znam imeti rada sebe, kaj šele drugega, ki ti želi najboljše.

Si se imel ti rad? Mene si imel definitivno. Če bi se vse zgodilo še enkrat, bi hotela - če bi se dalo - vse narediti drugače. Tebi pa bi - če bi se vse zgodilo še enkrat - svetovala samo eno:
postavi se zase. Postavi meje. Ne dovoli, da te teptam. Meje so pomemben del odnosa.
Reči: Ne. Nehaj. Dovolj.

In končno: 
Ne. Nehaj. Dovolj.


Rekla sva si zbogom, jaz pa ti rečem še to: 
hvala, da si se tokrat postavil zase. 
















Z ljubeznijo,
Veronika