Imeti rad svoje znanje

To mora verjetno sprevideti vsak sam, a nekaj je res - znanja ti nihče ne more vzeti. Res, da je pri večini prisotna tudi velika potreba po uspehu in pri posameznikih tudi odvisnost od tega, a dejstvo ostaja: ko neko snov vzameš za svojo, bo zanimiva celo fizika.
Nedavno sem spoznala, da pogosto blokiram svoje sposobnosti s strahom pred neuspehom in dvomom v svoj potencial. Če si ves čas govorim "matematika mi tako in tako ne gre", bom vsakič težko naredila domačo nalogo.
Lahko pa - če imam vsaj malo motivacije - poizkušam zadevo obrniti: odločim se, da je matematika odslej moj najljubši predmet. lahko si izberem snov, ki se mi zdi lahko razumljiva in zanimiva in o njej razlagam tudi ostalim.

Mislim, da so za učinkovito učenje poglavitni štirje dejavniki:

• sposobnost in potencial posameznika. Inteligenca, logično razmišljanje, ustvarjalnost - prirojene stvari
• pridnost da razvijamo svoj potencial. Za dobro učenje potrebujemo veščine organizacije časa in prostora, iznajdljivost. Pomembno je tudi, da najdemo pogum iti iz cone udobja in vztrajati tudi na slabe dni. Za pridnost moramo najti notranjo motivacijo. 
• realnost in prizemljena ocena svojih sposobnosti (+kaj že znam)? Upoštevanje drugih dejavnikov pri ciljih in pričakovanjih. Sem spada tudi zaupanje v svoje spozobnosti in razpolaganje z njimi.
• dobra izkušnja je vzpodbuda za naprej. Naslednjič se boš lažje lotil naloge, če ti je danes uspelo. To je super in je tudi stvar, za katero se je vredno potruditi že pri današnji težki nalogi. 

Ne vem kako je pri ostalih, a pri meni ostaja vprašanje: imeti rad svoje znanje ali imeti rad sebe, ko znaš? Ljubezen namreč potrebujemo, ampak ne take s pogoji. Kako pa imaš rad sebe, ko ne znaš?