Osredotočam se na stvari, ki jih lahko vidim, se jih dotaknem, jih čutim. Se pravi osnovne funkcije.
To je dobro - stvarno je namreč brezpogojno. Če ne veš, v kaj verjameš, je eno gotovo: kamen obstaja. Veter obstaja. Morje obstaja. Je nekaj, kar si doživel.
Morja se lahko dotakneš, vržeš kamen in občutiš veter. Ob tem te lahko spomnijo na občutja iz preteklosti, ali pa te pomirijo.
Ko ne vem, v katero smer, se preselim na morsko obalo. Diham v ritmu morskega valovanja, vonjam oljke malo dlje stran in s podplati občutim površino velikih hrapavih kamnov nenavadnih oblik. Zvijem se na skali in poslušam veter, ki se igra z valovi. Odpihne nazaj vse lase in suši slane kaplje na mojem obrazu.
V težkih časih se je pač treba omejiti na osnovne funkcije. V duhovnem svetu, ki temelji na stvareh, ki se jih lahko dotaknem ne razpravljam o tem, ali kamen obstaja ali ne in kakšen je moj odnos z njim. Preprosto se lahko prepustim valovanju in pustim, da moje stiske pridejo na plan. Kamnom lahko zaupam. Ne bodo me razočarali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar