Pa se, človek, v tistem trenutku vprašaš, kakšen si, da smeš soditi:
popoln? Brez napak?
"Že,ampak..." boš rekel.
Res, ker je poklicanost duhovnikov učiti nas, moliti za nas in nam in svetovati, včasih mislimo, da morajo biti taki ljudje nekaj boljšega. Pa ni res.
Iz sosednje fare se sliši dosti o tamkajšnjem župniku. Pred kratkim sem se zavedela, da govoricam tudi sama že skoraj verjamem.
Kaj pa, če je grozno osamljen, kaj pa, če je izgubil smisel, kaj pa, če je falil poklic? Mogoče.
Ampak Bog ga hoče se vedno točno tam točno zdaj.
Mogoče kot človek ne bo povedal dobre pridige, ampak vsekakor bo BOG po njem nekomu nekaj pomembnega povedal.
Morda on kot človek ne bo s svojo osornostjo nikoli nikomur polepšal dneva. Ja, čisto možno - nekateri se v danih situacijah obnašajo (ne samo obnašajo, obnašamo) napačno. Ampak nekomu bo BOG po spoznanju, da karakter in napake župnika sploh niso pomembne, polepšal dan.
Mogoče je ta župnik tu z namenom. Pravzaprav sem PREPRIČANA, da je tu z nekim namenom. Ta seveda vsekakor ni ta, da bi o njem grdo govorili, mogoče pa zato, da bi bili z njim vsaj potrpežljivi in se tako naučili vsaj tega in tako zrasli (!)...
...tudi to je veliko.
