23.9.2012
zjutraj sem vstala, da se odpravim proti dijaškemu domu. Zakaj proti domu? Ker je nedelja. In zakaj tako zgodaj? Ker bo pot trajala dlje kot ponavadi...približno šestkrat dlje. Odpravila sem se namrec kar peš:)
kot prvo sva se zgrešila na postaji-jaz v Dolnjem in moj sopotnik v Gornjem Logatcu. Ah ja...
zjutraj sem vstala, da se odpravim proti dijaškemu domu. Zakaj proti domu? Ker je nedelja. In zakaj tako zgodaj? Ker bo pot trajala dlje kot ponavadi...približno šestkrat dlje. Odpravila sem se namrec kar peš:)
kot prvo sva se zgrešila na postaji-jaz v Dolnjem in moj sopotnik v Gornjem Logatcu. Ah ja...
Na pot sva se odpravila okrog 10.30.
Čez Kalce sva nadaljevala v smeri Podkraj in zavila na gozdno potko...in že naju je čakal začetni vzpon. Okoli 12.30 sva po obilnem potenju in iz moje strani vsaj na trenutke tudi zmatranemu sopenju prišla na vrh Hrušice. Ko sva pojedla vsak polovico sendviča in popila nekaj pijače, ki spominja na zobno pasto, sva krenila naprej.
Po tem vzponu je šla pot v večini le še navzdol. Pri Podkraju sva se namesto ceste odločila za neko prijaznejšo in tudi krajšo gozdno potko - čez Belo. Od tam ni bilo več daleč...okoli štirih sva se ustavila na koncu Sanaborja in za kakšne pol urice zadremala.
Pot sva nadaljevala proti Vrhpolju. Čez ovinke sva v dolino prišla okoli 17h, od tam pa sva do Vipave rabila še kakšne pol urce. Pridelala sem ene dva žulja, ma ni hudega. Res prijeten sprehod! Priporočam.
Čez Kalce sva nadaljevala v smeri Podkraj in zavila na gozdno potko...in že naju je čakal začetni vzpon. Okoli 12.30 sva po obilnem potenju in iz moje strani vsaj na trenutke tudi zmatranemu sopenju prišla na vrh Hrušice. Ko sva pojedla vsak polovico sendviča in popila nekaj pijače, ki spominja na zobno pasto, sva krenila naprej.
Po tem vzponu je šla pot v večini le še navzdol. Pri Podkraju sva se namesto ceste odločila za neko prijaznejšo in tudi krajšo gozdno potko - čez Belo. Od tam ni bilo več daleč...okoli štirih sva se ustavila na koncu Sanaborja in za kakšne pol urice zadremala.
Pot sva nadaljevala proti Vrhpolju. Čez ovinke sva v dolino prišla okoli 17h, od tam pa sva do Vipave rabila še kakšne pol urce. Pridelala sem ene dva žulja, ma ni hudega. Res prijeten sprehod! Priporočam.
