Verjemi svoje

Komu verjeti, če ne verjameš vase? To je moj problem. Ne verjamem vase.
In če ne verjameš vase, na koga se potem lahko zaneseš?

Ko boš prišel na dan s svojim problemom, boš dobil tisoč dobronamernih nasvetov. Da, lahko je "bit pameten", če nisi v situaciji s (pravzaprav katerim koli) problemom.
Sčasoma se je treba odločiti, katerim nasvetom boš sledil. Koga si boš izbral za sogovornika, ki ti bo pomagal razvijati lastno mnenje in pogled. Izbira ni lahka, saj se po malem strinjaš z vsemi.
Aktualno mi je npr. vprašanje raznih alternativcev. Danes sem bila pri osteopatinji. Prvi ukaz: sleči se in drugi: povej tvoj glavni problem. Nad prvim kakopak nisem bila navdušena, drugega pa niti ne znam ubesediti. Po nekaj testnih gibih in dotikih mi je podala zaključek: poleg vakuumskega poroda naj bi bil glavni problem nesorazmerij v telesu (in nerazvite hipofize) aparat za zobe. Tako bi ga, če bi se odločila za nadaljnjo osteopatijo, morala sneti
(pretirano se mi je zdelo tudi mišljenje, da bo odsotnost aparata rešila vse moje čustvene probleme).

S tem me je gospa osteopatinja postavila med njeno in ortodontsko stroko, kjer si - iskreno - res ne želim biti.
Situacija: imam stisko in iščem pomoč. Ena pomoč spodbija drugo, jaz pa nisem nikjer drugje kot spet na začetku. In vem, da je vsak, ki ga bom vprašala za nasvet popolnoma prepričan, da ima ravno on prav in bo v to poizkušal prepričati tudi mene.

Tako pridemo na glavno vprašanje nas, ki zaradi pomanjkanja notranje iščemo zunanjo gotovost (kar prinese le zmedenost): komu verjeti, če imajo vsi prav? Sama navadno poizkušam slišati glasove čim večih različnih strani in področij in si na podlagi tega ustvarim mnenje, ki je seštevek vsega skupaj. Pa še vedno: z zanašanjem na druge izgubiš sebe, svojo edinstvenost in svoje zaupanje. Najbolje je verjeti sebi.