Izvirna objava februarja 2014
Dež pobere nam dih
in ga pribije na tla,
sklonjenih glav hitimo
vsak na svojo stran...
...kot da nikomur ni mar.
Navdušen otrok
kaže podobe iz sanj
jaz pa zlomljenih kril
ležim, s trnjem obdan...
...pa nikomur ni mar.
Nepotrebna navlaka
so obljube, zaman,
če ob uri hitimo
vsak na svojo stran...
...res nikomur ni mar?
Ob soncu utvare
slikaš lepih soban,
a ko tema zagrne jih,
vse je zaman...
...saj nikomur ni mar.
Ne išči luči, svetlobe,
pojdi bolj stran
in za sabo zakleni
vrata v svetli svet sanj...
...tudi meni ni mar.
Ni komentarjev:
Objavite komentar