Noč

fotografija: Xaver Iks; http://xaveriks.blogspot.com/2013/08/when-i-look-at-stars-i-think-of-you.html

Noč. Mimo mene se vozijo veliki, svetleči, hitri avtomobili. Z močnimi lučmi, sijočimi očmi ki kot bi te presvetlile skoz in skoz in daleč naprej. Prihajajo proti meni, rjovijo, me vabijo...njihove oči osvetlijo vse pred mano...
...švignejo mimo mene in mi dajo gledati mojo senco.


Odpravim se naprej...
...iz teme pridem v luč cestne svetilke. Da, končno luč, luč, ki ne bo odšla in me pustila same. Ostanem... Pa se spomnim: "Nisem nekam namenjena?"
Lepo mi je biti pri svetlobi. A moja pot vodi naprej...
Grem.
In spet sem v temi.

Razločim medle obrise dreves, opazujem hiše s pogasnjenimi lučmi in razmišljam...hodim ob travniku, prišla sem do reke. Prijetno mi šepeta, lahko jo slišim, slišim: "Vedno sem ob tebi. "... Hribi me opazujejo kot speči velikani.
Ampak čakaj...vse to lahko vidim! "Vedno sem ob tebi." ...
To ni tema...je kje še kakšna luč?

Nikjer ni nobene fluorescentne svetlobe, kdo je potem ob meni?
"Vedno sem ob tebi. "

Nekdo me spremlja vso to pot. Na nebu, ob meni, vsakič ko pogledam... sveti. Ko stojim, ko moram iti...vidim ga lahko...
...če me umetni žarometi ne zaslepijo. Če me ta svet ne zaslepi...če pogledam globoko vase, stran od vseh luči, samo v čisti temi, ga lahko vidim, kako je ob meni. Takrat Ga lahko vidim.