Če nočeš bit' v družbi in z mano leteti,
če hočeš bit' sam, potem meni je prav.
Samo moja pesem bo k tebi kot ptica
letela, prišla bo tja k tebi 'z višav.
A vedi, ko jočeš, so te tvoje solze
dragulji, cvetice neznanih planjav
in vonj njihov sladek in nežno otožen
je nada ti, da enkrat spet bo vse prav.
Veš, človek si, vse pač nikol' ni popolno,
popoln je le Bog, a ne bo naj ti žal;
slabotno se pač le s slabotnim dopolni:
človeški odnos - poln, lep in svetal.
Naj ptica te moja ljubezni objame,
če hočeš bit' sam, potem meni je prav -
da v miru zaspal boš, povem ti še eno:
da, rada imam te, ne boš sam ostal.
